V poslovnem svetu nemalokrat prihaja do situacij, ko eden ali več družbenikov s svojim ravnanjem povzroča škodo družbi in nenazadnje tudi svojim poslovnim partnerjem. Sprva tako ravnanje vpliva predvsem na poslovanje, kaj hitro pa tudi na osebne odnose z in med ostalimi deležniki. Kaj storiti v takem primeru?
Na podlagi 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) lahko že sama družbena pogodba določa pogoje in sam postopek izključitve družbenika iz družbe. V kolikor pa tega družbena pogodba ne ureja, ima družbenik na podlagi prvega odstavka 503. člena ZGD na voljo tožbo za izključitev družbenika. Tožbo lahko vloži v svojem imenu in za račun družbe proti družbeniku, ki ni izpolnil svojih dolžnosti pri ustanavljanju in vodenju družbe.
Družbenik lahko vloži tožbo, če je predhodno brez uspeha zahteval od drugega družbenika izpolnitev obveznosti ali opozoril družbo na neizpolnitev in če je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi tožbe za izključitve družbenika, pa ga skupščina ni sprejela oziroma če je skupščina sprejela tak sklep, pa ni imenovala posebnega zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno, ali pa če je skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe.

V tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 se nahajajo utemeljeni razlogi za izključitev družbenika, ki pa niso našteti taksativno, tj. da zajemajo vse primere, ampak so navedeni samo primeroma. Kot utemeljene razloge za vložitev tožbe za izključitev družbenika zakon predvsem šteje, če družbenik povzroča škodo družbi ali družbenikom, ravna v nasprotju s sklepi skupščine, ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov (pri čemer je tudi pasivnost družbenika lahko za družbo škodljiva) in če grobo krši družbeno pogodbo.
V kolikor pa pride do primera, ko imata družbenika enaka poslovna deleža, pride v poštev samo sodna izključitev družbenika, torej izključitev družbenika s sklepom skupščine (glasovanje o izključitvi) ni mogoča, saj škodljiv družbenik nikoli ne bo glasoval za svojo izključitev.
Pravici do vložitve tožbe za izključitev družbenika se tudi ni mogoče vnaprej odpovedati.
Če pogledamo stališča sodne prakse vidimo, da je odločilno le, ali ravnanja, ki jih škodljivemu družbeniku očita družbenik, ki je vložil tožbo, predstavljajo utemeljen razlog za izključitev iz družbe in ne, ali je družbenik ravnal krivdno. Izključitveni razlogi morajo utemeljevati le ravnanja, ki so dovolj »groba« oziroma resna, saj je tožba na izključitev družbenika skrajno sredstvo, torej ko ni na voljo nobenega drugega sredstva, s katerim bi dosegli prenehanje škodljivih ravnanj. Za dosego izključitve so predvsem pomembna dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe, pri čemer pa porušeni osebni odnosi med družbeniki ne predstavljajo utemeljenega razloga za vložitev tožbe.
Razloge za vložitev tožbe na izključitev družbenika je treba obravnavati kompleksno, predvsem z vidika uresničevanja interesov družbe in omogočanja njenega nemotenega funkcioniranja in poslovanja in ne iskanja krivde.